Gibanje ni zbirka vaj. Je sistem odločanja.
Kakovost gibanja ni posledica izbire ene »prave« vaje, temveč kakovosti odločitev pred njo: kaj človek zmore, kaj želi doseči, katera obremenitev je primerna in kako se nanjo odzove.
Od ocene do prilagojene vadbe
Pri delu povezujem znanje s področja kineziologije, biomehanike in vadbe s praktičnim opazovanjem človekovega gibanja. Izhajam iz cilja in gibalnega izhodišča, ne iz vnaprej pripravljenega programa.
1. Pogovor in opredelitev cilja
Najprej želim razumeti, kaj človeka ovira, katere dejavnosti so zanj pomembne, kakšne so njegove izkušnje in ali obstajajo zdravstvena priporočila, ki jih moramo upoštevati.
2. Ocena gibalnega izhodišča
Opazujem izbrane gibalne naloge in sposobnosti, pomembne za načrt vadbe. To je ocena za namen načrtovanja vadbe, ne medicinska diagnoza.
3. Hipoteza in intervencija
Na podlagi opažanj oblikujem delovno hipotezo o tem, kaj bi bilo smiselno vključiti v vadbo. Izberem vaje, obremenitve in zahtevnost, ki ustrezajo trenutnim zmožnostim.
4. Ponovna ocena
Spremljam odziv na vadbo, izvedbo, počutje in spremembe v funkcionalnih nalogah. Če odziv ni tak, kot ga pričakujemo, program prilagodim ali priporočim posvet z ustreznim strokovnjakom.
Moja izhodišča
- Vadba se prilagodi človeku, ne človek vnaprej določenemu programu.
- Cilj je učinkovito gibanje, ki ustreza posamezniku in njegovemu življenju.
- Moč, gibljivost, stabilnost in koordinacija so sredstva za boljšo funkcijo, ne zgolj številke na testu.
- Napredek gradimo postopno in spremljamo odziv na obremenitev.
- Gibanje je vrednota tudi danes: za počutje, samostojnost in kakovost vsakdanjega življenja.
Če simptomi zahtevajo medicinsko diagnostiko ali zdravljenje, osebni trening tega ne nadomešča. Pomembno je sodelovanje z zdravstvenimi strokovnjaki, kadar je to potrebno.